petek, 21. december 2012

Mozolji, stiskanje, praskanje, ranice, brazgotine / samoodpuščanje 5


Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje in praskanje povezovati in definirati z olajšanjem.
Ko opazim, da stiskanje in praskanje povezujem in definiram z olajšanjem – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je stiskanje in praskanje lahko olajšanje le za umsko zavestni sitem, za moje fizično telo pa pomeni poškodbe. Zavedam se, da je občutek spravljanja umazanije iz sebe s pomočjo nasilnega stiskanja in praskanja samoprevara / iluzija / nekaj kar obstaja samo na simbolni ravni – ker z nasilnim praskanjem in stiskanjem ne čistim umazanije (kot nepraktičnih vzorcev)  niti iz sebe, niti z sebe, ampak jo kvečjemu ustvarjam.
Namesto da nasilno stiskanje in praskanje povezujem in definiram z olajšanjem, za olajšanje raje izberem izpisovanje samoodpuščanja.***

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje in praskanje povezovati in definirati z vrsto komunikacije.
Ko opazim, da stiskanje in praskanje povezujem in definiram z vrsto komunikacije – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da povezovanje in definiranje stiskanja in praskanja z vrsto komunikacije ni smiselno v primeru, ko obstaja kot izgovor, da sebe ne izrazimo preko primernejšega načina komunikacije (a vedno obstaja kot izgovor?).
Namesto povezovanja in definiranja  stiskanja in praskanja z vrsto komunikacije, raje izberem bolj učinkovite in konstruktivne načine komunikacije, npr.:  govorjena ali pisana beseda / likovno delo / performens…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje in praskanje povezovati in definirati z vrsto komunikacije 2. …
Ko opazim, da stiskanje in praskanje povezujem in definiram z vrsto komunikacije – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je stiskanje in praskanje prej izogibanje komunikaciji –ali s samim sabo ali z drugimi- kot pa vrsta komunikacije.
Namesto da stiskanje in praskanje povezujem in definiram z vrsto komunikacije kot izgovor, da vendarle komuniciram .!.  se raje poslužim splošno sprejetih in razumljivih vrst komunikacije (npr.:  govorjena ali pisana beseda / likovno delo / performens… ).

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje in praskanje razlagati kot posledico 'občutka nemoči in nesmiselnosti lastnega obstoja s koreninami v podzavestnem in nezavednem…'.
Ko opazim, da si praskanje in stiskanje razlagam kot posledico občutka nemoči in nesmiselnosti  lastnega obstoja – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je občutek nemoči iluzija, ker imam moč in glas enega posameznika. Zavedam se, da moj obstoj ni nesmiseln, ker če bi bil moj obstoj nesmiseln – enostavno ne bi obstajala.
Namesto da si stiskanje in praskanje razlagam kot posledico 'občutka nemoči in nesmiselnosti lastnega obstoja s koreninami v podzavestnem in nezavednem…', raje podrobneje raziskujem od kod izvira občutek nemoči in od kod ideja o nesmiselnosti mojega obstoja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje in praskanje razlagati kot 'Manifestirano posledico našega sprejemanja in dopuščanja gnilega sistema v katerem živimo. Pokazatelj zajebanosti.'
Ko opazim, da si praskanje in stiskanje razlagam kot 'Manifestirano posledico našega sprejemanja in dopuščanja gnilega sistema v katerem živimo. Pokazatelj zajebanosti.' – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je moja razlaga stiskanja in praskanja kot manifestirane posledice sprejemanja  gnilega sistema / pokazatelja zajebanosti bolj kot ne še en izgovor, da se ne mi ne bi bilo potrebno popolnoma soočiti s svojim stiskanjem in praskanjem ter prevzeti samoodgovornosti za ta uničujoč vzorec.
Namesto, da si svoje stiskanje in praskanje razlagam kot 'Manifestirano posledico našega sprejemanja in dopuščanja gnilega sistema v katerem živimo. Pokazatelj zajebanosti.', raje opustim to razlago kot vzrok in kot izgovor za moje praskanje in stiskanje. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar