Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila odlašati s hujšanjem, dokler mi ni
garderoba postala pretesna in neudobna.
Ko
opazim, da odlašam z hujšanjem, čeprav se zavedam posledic – se ustavim in
diham.
Vidim/realiziram/razumem, da z odlašanjem hujšanja samo stopnjujem
svoje lastno nezadovoljstvo in nezaupanje v sebe.
Namesto
da odlašam s hujšanjem in si zaradi tega tečnarim v utesnjeni garderobi, raje
konstantno vzdržujem enakomerno težo. Če opazim, da moje telo boljše
funkcionira z več kilogrami kot doslej, pa poskrbim za primerno in udobno
garderobo.
Odpusti
si, da sem sprejela in si dopustila 'jesti z očmi' in zaradi okusa.
Ko
opazim, da nenadoma postanem lačna / željna hrane šele takrat ko jo zagledam in
se zavem, da je pred mano nekaj kar sem sprejela in si dopustila vprogramirat
kot 'okusno' – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da hranjenje z očmi in na podlagi 'okusnega'
pri meni ogromno krat ne izhaja iz dejanskih potreb telesa, ampak iz želje po
več energiji / iz pohlepa - strahu pred
tem, da bo okusno zadevo pojedel nekdo drug še pred mano (smeh) in bom tako do
nadaljnjega ostala brez.
Namesto
da jem na podlagi trenutne lakote / umske lakote / sprejetega in dopuščenega
okusa, raje opuščam živila, ki preverjeno ne podpirajo telesa na splošno
(maščobe, sladkor…), spoznavam katere sestavine najbolj podpirajo moje telo in
jih postopno zamenjujem s tistimi, ki jih imam vprogramirane kot okusne.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila 'flajckanje' – vnašanje hrane mimogrede,
med obroki, malo tu – malo tam.
Ko
opazim željo po flajckanju – se ustavim in diham.
(Hahahaha
– sem šla pogledat pomen besede flajckanje na net in sem ugotovila, da flajcka
pomeni vlačuga :)
Vidim/realiziram/razumem,
da je vnašanje hrane mimogrede in zato
ker je pač dobra zelo nesmiselna navada. Zavedam se, da se 'nedolžno' flackanje nabira na kup, ki se izrazi kot
povečanje maščobnih oblog in/ali kot hrana za UZS oz. obstoj v energiji.
Namesto,
da flajckam med obroki in pred pripravo obrokov, ob želji po flajckanju raje
spijem kak požirek vode.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da se lahko debelost - razen v
izjemnih primerih, ko je uradno bolezenska – odpravi s pomočjo zadostne
samodiscipline in da s(m)o debeli razen izjem nedisciplinirani.
Ko
opazim da debele/močnejše/obilnejše ljudi sodim kot nedisciplinirane – se
ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da debelost ni nujno povezana z nedisciplino
ali uradno priznanimi boleznimi. Zavedam se, da ljudje slabo poznamo sebe kot
telo, ker smo toliko časa funkcionirali pod prevlado UZS nad telesom/življenjem
samim.
Namesto
da debelost avtomatsko povezujem z nedisciplino, raje raziskujem pojav
debelosti in ugotavljam kaj vse jo razen nediscipline še pogojuje.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila med razlogi za HUJŠAnje sprejeti tudi
razlog 'da bom bolj sprejemljiva podoba za sebe in druge'.
Ko
opazim, da hujšam z namenom, da bi bila bolj sprejemljiva podoba za druge in s
tem posledično za sebe – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da se zanašam na to, da če bom bolj
sprejemljiva podoba za druge, bom s tem tudi bolj sprejemljiva za druge na
splošno in bom posledično imela večji vpliv na druge, ki si ga želim zaradi
razširjanja praktično uporabnih rešitev, ki so najboljše za vse enakovredno.
Namesto
da se zanašam na to, da mi bo bolj sprejemljiva / vitkejša podoba pripomogla
pri pridobivanju pozornosti drugih, to sposobnost raje nadgrajujem na osnovi
samozaupanja.
Video o slikovni predstavitvi / podobi
Ni komentarjev:
Objavite komentar